\u00bbBoga bomo videli, preden ga bomo razumeli,\u00ab je dejal duhovnik na koncu rednega sredinega verouka in s teatralnim gibom roke zaprl biblijo. Dvoj\u010dka Tja\u0161a in Jaka sta pospravila svoje potreb\u0161\u010dine v \u0161olsko torbo in se namenila proti domu. Takrat sta bila vedno \u0161e posebej razposajena, saj je bila \u017ee ve\u010d kot polovico tedna \u017ee za njima. Samo \u0161e dvakrat v \u0161olo, potem pa spet do babice in dedija!<\/p>\n\n\n\n
\u00bbPo\u010dasi, otro\u010di\u010dki, po\u010dasi,\u00ab jim je dejal duhovnik, ko so vsi otroci nemudoma po njegovih zadnjih besedah za\u010deli glasno zapu\u0161\u010dati prostor.<\/p>\n\n\n\n
Cerkev je bila postavljena na najvi\u0161jo to\u010dko vasi. Ob otro\u0161ki igri je cela skupina z verouka napol tekla napol hodila po ozki vijugasti cesti, ki se je vila med hi\u0161ami. Ljudje so se jim z oken nasmihali ter jih spra\u0161evali po zdravju njihovih star\u0161ev in starih star\u0161ev. Otroci so odgovarjali s kratkimi povedmi, nato pa dobrovoljno stekli za ostalimi, ki so se hitro oddaljevali. Vsakih nekaj minut je nekdo ob besedah \u00bbse vidimo jutri\u00ab zavil proti svojemu domu.<\/p>\n\n\n\n
Ker je bila njuna hi\u0161a od cerkve oddaljena slabih dvajset minut hoje, sta se med zadnjimi lo\u010dila od skupine. Po prihodu domov ju je ob sredah mama vedno pri\u010dakala s \u00bbkofetom\u00ab, kakor so imenovali mo\u010dno sladkan kavin nadomestek, v katerega sta namakala kose kruha. Hlastno sta ga posrebala ter zdirjala na vrt. O\u010deta sta kot vedno zmotila pri vrtnih opravilih. Odkar pomnita, je imel v rokah neko orodje ali pa nekaj iskal po hi\u0161i, gara\u017ei ali vrtni uti. Samo ko so jedli skupaj, se je zdelo, da je del dru\u017eine, druga\u010de pa se jima je med svojimi opravili zdel kot potopljen v nek drug \u010das.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbA nama prinese\u0161 trampolin?\u00ab sta ga vpra\u0161ala.<\/p>\n\n\n\n
S cigareto v ustih je \u010depel pri maminem kolesu in stegnjeno roko pod verigo zategoval matico na zelo te\u017eko dostopnem mestu. Namerno je presli\u0161al njuno vpra\u0161anje. <\/p>\n\n\n\n
\u00bbDaj no, o\u010di!\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Brez besed se je dvignil. \u00bbMami!\u00ab je zaklical v hi\u0161o. \u00bbPride\u0161 pogledati kolo? Kon\u010dano je!\u00ab Zni\u017eal je svoj glas. \u00bbGa grem iskati. Saj zato smo ga kupili.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Kak\u0161en mesec dni nazaj sta Tja\u0161a in Jaka nekaj hi\u0161 stran videla tri starej\u0161e fante iz njihove \u0161ole, ki so skakali na trampolinu. Nista se jih upala vpra\u0161ati, \u010de se jim lahko pridru\u017eita, a ko so videli, da jih opazujeta, so za\u010deli skakati \u0161e vi\u0161je in \u0161e pogumneje, ter se v zraku namerno drug v drugega zaletavati. \u0160e isti ve\u010der sta prosila star\u0161a, \u010de jim ga lahko kupita. \u0160ola se je bli\u017eala koncu in to je bila njuna nagrada, ki sta jo dobila v naprej.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbDa me ne bosta potem \u0161e za kaj prosila,\u00ab jima je rekel o\u010de.<\/p>\n\n\n\n
Vsi \u0161tirje so se usedli v avto ter se dobre pol ure peljali do najbli\u017ejega nakupovalnega sredi\u0161\u010da. Na poti nazaj so se ustavili \u0161e pri babici in dediju ter jima pokazali nov nakup. Ko pa so pri\u0161li domov in veliko \u0161katlo kon\u010dno odprli ter ga po\u010dasi sestavili, se je o\u010de \u0161ele resni\u010dno zazrl vanj: bil je zaslepljujo\u010de rde\u010d, na vzmeteh so se zaradi estetskih razlogov prepletale niti najrazli\u010dnej\u0161ih barv, predvsem pa je bila cela konstrukcija prevelika za njihov majhen vrt. \u00bbNi\u010demur ni podoben\u00ab, je pomislil. Spominjal ga je na moderna gorska kolesa, nad kakr\u0161nimi so se v zadnjih letih navdu\u0161evali nekateri sova\u0161\u010dani. A ko je videl veselje obeh otrok, se je pa\u010d sprijaznil, da bodo imeli sedaj tujka pri hi\u0161i.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbVidim zvonik cerkve,\u00ab je rekel Jaka, potem ko sta \u017ee nekaj \u010dasa skakala. <\/p>\n\n\n\n
\u00bbKako?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Zopet se je na vso mo\u010d odrinil. \u00bbSpet! \u010ce res visoko sko\u010dim, ga vidim.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Tudi Tja\u0161a je posku\u0161ala. \u00bbJaz pa ne!\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbSaj bo\u0161, samo mora\u0161 \u0161e malo zrasti. Jaz sem ve\u010dji.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbDo sedaj ga nisi nikdar videl, a sedaj pa kar naenkrat?\u00ab mu je rekla Tja\u0161a.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbNe tako visoko!\u00ab je zaklicala njuna mama z okna, ki je gledalo v kuhinjo.<\/p>\n\n\n\n
\u00bb\u010ce pa vidim zvonik,\u00ab je rekel Jaka.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbKaj ga vidi\u0161? \u010cez vse te hi\u0161e? Prosim te!\u00ab mu je odgovorila naveli\u010dano.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbRes ga,\u00ab je \u0161e zaklical, a mama je medtem \u017ee izginila v notranjost hi\u0161e.<\/p>\n\n\n\n
Skakala sta naprej, kot da se ni\u010d ni zgodilo.<\/p>\n\n\n\n
\u00bb\u0160e mami pravi, da ga ne vidi\u0161. Kar nekaj si izmi\u0161ljuje\u0161.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Naslednji teden pri verouku je duhovnik oznanil, da je eden izmed njihovih so\u0161olcev, ki redno ministrira, na \u017ealost zbolel, zato i\u0161\u010de nekoga drugega, ki mu bo pomagal pri nedeljski ma\u0161i. Razgledal se je po svojih otro\u010di\u010dkih ter dejal: \u00bbJaka, bo\u0161 ti?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
V nedeljo sta babica in dedek pri\u0161la \u017ee zgodaj zjutraj. Tja\u0161i se je zdelo, da sta danes \u0161e posebej urejena.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbPoglej ga,\u00ab je rekel dedek Jaki, \u00bbto je pa velik dan za takega mladeni\u010da.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Prvi\u010d je bil v zakristiji. V njej so bile podobne omare, kot so jih imeli doma, na glavni mizi pa je stala plastenka coca-cole. Ostarela nuna, ki so jo redko videli, je nekaj iskala v velikem zabojniku, ki je bil videti kot zaklad hudobnih piratov. Vedno je bila mol\u010de\u010da, kot je lahko mol\u010de\u010d samo globoko veren \u010dlovek. Po drugi strani pa je bil pater malodane razigran, ko je pri\u0161el v zakristijo. Zbijal je \u0161ale z ostalimi ministranti in \u010de ne bi nosil talarja, sploh ne bi vedeli, da gre za duhovnika. Oble\u010dene je imel kavbojke, kot jih je imel o\u010di vedno na vrtu, obute pa ortopedske \u010devlje, ki si jih je tudi babi ravno kupila. Po kratkih pripravah so stopili v prezbiterij, na drugi strani cerkvene ladje, kjer so vedno sedeli pri ma\u0161i. Tudi tu je bil prvi\u010d. Najprej je opazil, da so veliki leseni kipi svetnikov, o \u010dude\u017eih katerih mu je vedno pripovedovala babi, na zadnji strani izdolbeni. Nato je videl, da ima duhovnik pod ma\u0161no mizo \u0161katlo z raznoraznimi pripomo\u010dki, poleg nje pa so bili nanizani sve\u010dniki. Pogled na vso to navlako v primerjavi z veli\u010dastno podobo oltarja iz strani cerkvene ladje ga je spomnil na dedijevo popravljanje li\u010dno izrezljane omare s sve\u010dniki, ki sta jo imela z babi v spalnici. Ob \u0161kripajo\u010dih zvokih jo je obrnil in \u017ee s tem poru\u0161il harmonijo v prostoru, a \u0161ele na zadnjem delu, skritem o\u010dem, ga je \u010dakalo pravo presene\u010denje: pred njim je stala le neugledna, komaj pri\u010dvr\u0161\u010dena plo\u0161\u010da iz iverke, ki je bila ob tem ponekod \u0161e prelepljena z belim lepilnim trakom.<\/p>\n\n\n\n
Ma\u0161a je hitro minila. Jaka se je moral cel \u010das zadr\u017eevati, da ni pogledoval proti dru\u017eini, ki ga je po koncu \u010dakala za cerkvijo. Vsem skupaj je takoj za\u010del razlagati o notranjosti zakristije in prezbiterija. Doma sta s Tja\u0161o hitro stekla k trampolinu in zopet za\u010dela skakati nevarno visoko.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbPoskusi vi\u0161je sko\u010diti, da bo\u0161 videla zvonik cerkve,\u00ab ji je dejal \u017ee popolnoma zadihan in prepoten.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbTo ni mogo\u010de. Tudi \u010de bi sko\u010dil sto metrov, ga ne bi videl.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbPotem pa ni\u010d. Povem ti samo, da je res hecno, ko se naenkrat za tisto hi\u0161o,\u00ab med skakanjem je z iztegnjeno roko kazal nanjo, \u00bbza trenutek prika\u017ee cerkveni zvonik, potem pa takoj izgine.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbCerkev sploh ne bi bila za tisto hi\u0161o. Prav la\u017ee\u0161. Izziva\u0161 me samo zato, ker sem manj\u0161a od tebe.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbA bo dovolj za danes, otroci?\u00ab jima je rekel o\u010de, ko je z nekim orodjem v rokah stopil iz vrtne ute.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbO\u010di! Jaka pravi, da \u010de sko\u010di zelo visoko, vidi zvonik cerkve. Pa pravi, da ga jaz ne morem videti, ker nisem dovolj velika.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bb\u010ce pa res, poglej.\u00ab Dvakrat se je mo\u010dno odrinil. \u00bbZdaj sem videl.\u00ab Pristal je ter zopet z vso silo sko\u010dil. \u00bbSpet sem videl,\u00ab je rekel na hitro.<\/p>\n\n\n\n
Tudi Tja\u0161a je posku\u0161ala sko\u010diti \u010dim vi\u0161e.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbNehajta sedaj, samo nesre\u010da bo,\u00ab je rekel, se po\u010dasi usedel na leseno klopco ter le\u017eerno odlo\u017eil orodje k svojim nogam. Razgledal se je po vrtu.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbSpet sem ga videl. Poglej, o\u010di!\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbTi pa nehaj hecati svojo sestro. Ni\u010d nisi videl cerkvenega zvonika. Tu naprej se pobo\u010dje dviga. Mi smo \u010disto v luknji spodaj. \u0160e \u010de ostalih hi\u0161 ne bi bilo, ga ne bi videl.\u00ab Za trenutek je utihnil. \u00bb\u0160e pet minut, pa gremo noter.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Naslednjo nedeljo je Jaka natan\u010dno opazoval svetnike v cerkvi in se spominjal pogleda na njih z zadnje strani. Zdelo se mu je, kot da so izgubili lesk v o\u010deh in da so zgodbe o njihovih \u010dudesih le izmi\u0161ljotine. \u00bbSaj sem ti rekel, da odzadaj nimajo tako lepih ogrinjal. Pa tudi zlati niso. Kot prazna pol\u017eja lupina,\u00ab je pri\u0161epnil Tja\u0161i.<\/p>\n\n\n\n
Ni\u010d mu ni odgovorila.<\/p>\n\n\n\n
Ko sta v sredo popoldan hodila proti cerkvi, mu je Tja\u0161a dejala: \u00bbPoglej, niti od tu se ne vidi cerkvenega zvonika, pa sva \u017ee na sredi poti.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbAmpak jaz tam sko\u010dim. Res ga vidim.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Na naslednjem kri\u017ei\u0161\u010du se jima je pridru\u017eil so\u0161olec, ki je \u017eivel nekaj hi\u0161 naprej.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbA ti verjame\u0161,\u00ab ga je vpra\u0161ala Tja\u0161a, \u00bbda Jaka lahko, ko ska\u010de na trampolinu na na\u0161em vrtu, vidi cerkven zvonik?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbPa saj ga vidim \u010disto na hitro pa \u010disto malo. Pa \u0161e to ne vedno,\u00ab je rekel, predem je fant uspel odgovoriti.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbOd tam spodaj?\u00ab je vpra\u0161al njun so\u0161olec, \u00bbz va\u0161ega vrta? Nemogo\u010de.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbA vidi\u0161?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Ko sta se vrnila z verouka, je Jaka takoj stekel k o\u010detu na vrt. \u00bbTja\u0161a mi ne verjame, da lahko vidim zvonik cerkve, \u010de res visoko sko\u010dim.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbTja\u0161a ti ne verjame?\u00ab mu je odgovoril z blagim nasme\u0161kom na obrazu. \u00bbJaz ti tudi ne verjamem, ker ni mogo\u010de.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbPa pojdi ti probat,\u00ab je rekel razdra\u017eeno. <\/p>\n\n\n\n
\u00bbJaz? Da bom \u0161el jaz skakati na trampolin?\u00ab je rekel in se zasmejal. \u00bbKdaj si pa videl gospoda v mojih letih skakati na trampolinu?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbZakaj mi noben ne verjame?\u00ab je rekel Jaka ter z nogo udaril v tla.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbKaj ti noben ne verjame?\u00ab ga je vpra\u0161ala mama s kuhinjskega okna.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbDa vidim zvonik od cerkve, \u010de res visoko sko\u010dim,\u00ab je dejal ter pokazal na trampolin. \u0160lo mu je na jok.<\/p>\n\n\n\n
Mama je pogledala o\u010deta, nato pa rekla: \u00bb\u010ce je pa res dale\u010d. Malce neverjetno se zdi, a ni res?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbPojdi probat,\u00ab ji je dejal ter stopil do kuhinjskega okna. Za\u010del jo je vle\u010di za roko. \u00bbO\u010di no\u010de, pojdi ti.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Star\u0161a sta se za\u010dela smejati, medtem pa je Tja\u0161a rekla: \u00bbPojdi, mami, res je dobro.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
O\u010de se je usedel na svojo klopco in mol\u010de opazoval dogajanje. Mama ga je za\u010dudeno pogledala. Po\u010dutila se je, kot bi jo nekdo vlekel na plesi\u0161\u010de.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbResno pravim. Noben mi ne verjame, bo\u0161 videla.\u00ab \u0160e naprej jo je vlekel, ona se je na videz \u0161e malo upirala, a obenem \u017ee vedela, da bo pri dobrih \u0161tiridesetih letih danes prvi\u010d v \u017eivljenju skakala na trampolinu. Med spotikajo\u010do hojo se je smejala sama sebi in \u0161e nekajkrat pogledala nazaj proti mo\u017eu. Sezula si je svoje copate in se z Jakovo pomo\u010djo samo v nogavicah povzpela na trampolin.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbSka\u010di sedaj, da bo\u0161 videla zvonik!\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbPo\u010dakaj,\u00ab mu je odgovorila ter za\u010dela srame\u017eljivo poskakovati. \u00bbTole je pa kar hecno,\u00ab je dejala po nekaj trenutkih ti\u0161ine, ko so jo vsi zbrano opazovali.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbA ni dobro?\u00ab jo je vpra\u0161ala Tja\u0161a.<\/p>\n\n\n\n
Ni ji odgovorila. Posku\u0161ala je sko\u010diti \u010dim vi\u0161je. Navajala se je na stik s ponjavo in na kratek trenutek v zraku, ko ji je dvignilo lase. Po\u010dutila se je, kot da ska\u010de na balonu. Njen mo\u017e jo je za\u010dudeno opazoval.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbA \u017ee vidi\u0161?\u00ab jo je vpra\u0161al Jaka ter jo ob skakanju natan\u010dno spremljal z o\u010dmi.<\/p>\n\n\n\n
Odrivala se je vedno mo\u010dneje. Z vsakim skokom je bila dlje \u010dasa v zraku. O\u010de je vstal s klopce ter se pribli\u017eal trampolinu. Za\u010dela je pogledovati za hi\u0161e. Zaradi njenega zaskrbljenega obraza so vsi vedeli, da je res nekaj opazila in nestrpno \u010dakali na njene besede. Nenadoma je nehala skakati in stopila s trampolina.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbA si videla?!\u00ab jo je vpra\u0161al Jaka.<\/p>\n\n\n\n
Ni\u010d ni odgovorila, samo obula si je copate ter izginila v hi\u0161o. <\/p>\n\n\n\n
Naslednjih nekaj dni ni nih\u010de omenjal dogodka. Posebej Tja\u0161a je bila prestra\u0161ena, saj je vendar ona za\u010dela z vsem skupaj, ko ni verjela bratu, da vidi cerkveni zvonik. Nato pa je naslednjo sredo med hojo na verouk kon\u010dno zbrala pogum. \u00bbKaj je mami zadnji\u010d videla?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbSaj sem ti rekel. Cerkveni zvonik.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Tja\u0161a se je zamislila. \u00bbAmpak kako ga je videla, \u010de je o\u010di rekel, da je to nemogo\u010de?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bb\u010ce ti pravim, da se ga lahko vidi. Samo je pa malo druga\u010den od zvonika na\u0161e cerkve.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbPa \u010de to ni mogo\u010de, Jaka!\u00ab je rekla ter obstala srede va\u0161ke ceste.<\/p>\n\n\n\n
Jaka je naredil \u0161e nekaj korakov, nato pa se je tudi sam ustavil. <\/p>\n\n\n\n
\u00bbPa mami je od takrat naprej slabe volje. Nehaj \u017ee s tem zvonikom, vse bo\u0161 pokvaril,\u00ab je rekla ter zopet za\u010dela hoditi.<\/p>\n\n\n\n
Po verouku, ko sta med tru\u0161\u010dem vsak za\u010dela pospravljati svoje potreb\u0161\u010dine, se je Tja\u0161a namenila proti duhovniku. Jaka je ostal za mizo in jo s torbo pred seboj mol\u010de opazoval. Kljub kravalu je jasno sli\u0161al njene besede.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbGospod \u017eupnik,\u00ab je tiho rekla, \u00bbnekaj sem vas hotela vpra\u0161ati?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbSeveda, za to sem pa tu,\u00ab ji je odgovoril, medtem ko je urejal stvari na mizi.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbJaka pravi, da \u010de res visoko sko\u010di na trampolinu, da lahko vidi cerkveni zvonik. Samo za malo, potem pa takoj izgine. Ampak o\u010di pa pravi, da to ni mogo\u010de. Potem je \u0161la pa mami zadnji\u010d tudi skakati, pa sedaj no\u010de povedati, ali ga je videla ali ne. Pa sem hotela vas vpra\u0161ati, ker se spoznate na cerkvene stvari, \u010de bi on res lahko s trampolina videl ta zvonik, ker je tako dale\u010d?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Duhovnik je medlo prikimal. Zdelo se je, da sam pri sebi nekaj tehta. \u00bbBo\u017eja dela lahko vidimo iz vsepovsod. Tudi z va\u0161ega trampolina tam spodaj. Naj te ne preseneti, \u010de bo\u0161 v \u017eivljenju naletela na \u0161e bolj nenavadne re\u010di.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Ko sta pri\u0161la domov, je Jaka takoj stekel na vrt. \u00bbPridi, greva skakat,\u00ab se je zadrl preko rame.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbKar pojdi sam skakat, \u010de mi vedno la\u017ee\u0161 o tem cerkvenem zvoniku.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Naslednji teden je na trampolinu skakal samo \u0161e Jaka. Tja\u0161a se je igrala na dvori\u0161\u010du ali pa o\u010detu pomagala pri manj\u0161ih opravilih okoli hi\u0161e. A karkoli je po\u010dela, ji je pogled vseskozi uhajal k njemu. Opazovala ga je, kako zbrano gleda \u010dez hi\u0161e, vedno v isto to\u010dko. Odrine se z vso silo, medtem spa\u010di obraz in pogled zaobrne proti ponjavi trampolina, nato pa zravna vrat, stegne svoje otro\u0161ko telo ter se zazre v neznano. Vedno s \u0161iroko odprtimi o\u010dmi in malce odprtimi usti.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbMami, a bo\u0161 \u0161la ti \u0161e kdaj skakati na trampolin? Zdaj samo Jaka ska\u010de,\u00ab jo je vpra\u0161ala en dan v kuhinji.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbJaz sem pa malo prestara za skakanje na trampolinu, se ti ne zdi?\u00ab ji je dejala.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbSamo zakaj pa Jaka tako rad ska\u010de?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbTo pa mora\u0161 njega vpra\u0161ati,\u00ab ji je odgovorila med kuhanjem.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbSaj sem ga, pa vedno re\u010de, ker vidi cerkveni zvonik. Samo o\u010di pravi, da to ni mogo\u010de.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Njena mama je nekaj me\u0161ala na \u0161tedilniku in o\u010ditno premi\u0161ljevala, kaj naj ji odgovori. \u00bbRes je dale\u010d ta zvonik,\u00ab ji je rekla ter za nekaj trenutkov pomol\u010dala. \u00bbNemogo\u010de pa na tem svetu tako ali tako ni\u010d ni.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbGospod \u017eupnik pravi, da se bo\u017eja dela lahko vidi iz povsod.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Njena mama se je glasno zasmejala. \u00bbA \u0161e vedno take govori? Tudi ko sem jaz hodila k njemu na verouk, je podobne stvari razlagal.\u00ab Odkimavala je nad spomini na svoje otro\u0161tvo. \u00bbZa bo\u017eja dela ravno ne vem, ampak zvonik smo pa \u017ee vsi videli. Morda ga res lahko vidi\u0161,\u00ab je dejala in po\u010dasi nekaj vzela iz kuhinjske omarice, \u00bb\u010de res natan\u010dno pogleda\u0161.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Naslednji dan je Tja\u0161a rekla Jaki: \u00bbA mi bo\u0161 pokazal zvonik, \u010de greva spet skupaj na trampolin?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbA bo\u0161 tudi ti probala? Samo jaz ga zdaj vedno ve\u010d vidim, ker vedno vi\u0161je sko\u010dim. Zdaj vidim \u017ee cel zvonik,\u00ab je dejal in z rokami pokazal, kako velik je.<\/p>\n\n\n\n
Skupaj sta se povzpela nanj in za\u010dela skakati. \u00bbPojdi na to stran, da bo\u0161 la\u017ee videla.\u00ab Oba sta se na vso mo\u010d odrivala. Po nekaj minutah sta razvila pravo koreografijo: ko je bil en na najvi\u0161ji to\u010dki, se je drugi ravno odrinil, kar je imelo za posledico, da sta skakala \u0161e vi\u0161je. Mama je med brisanjem posode stopila na kuhinjsko okno.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbA \u017ee vidi\u0161?\u00ab jo je vpra\u0161al. Vedno je govoril le ob spustu nazaj na ponjavo. Ko je bil na najvi\u0161ji to\u010dki nikdar.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbNe, a ti vidi\u0161?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbJaz sedaj vedno vidim.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Obadva sta se posku\u0161ala vedno mo\u010dneje odrivati. \u0160e nikdar nista skakala tako visoko. O\u010de je stopil iz gara\u017ee ter ju za\u010del opazovati. \u00bbOtroka!\u00ab je zaklical in ju o\u010ditno hotel opozoriti, da ska\u010deta previsoko, a mama mu je le z gibom roke nakazala, naj ju pusti.<\/p>\n\n\n\n
Tja\u0161a in Jaka pa sta v ti\u0161ini skakala naprej. En v zraku, drug na ponjavi. Tja\u0161o je bilo \u017ee zaradi same vi\u0161ine strah, Jaka pa se ni na ni\u010d ve\u010d oziral. Vedno znova se je z vso silo odrinil in se nato zazrl v svojo to\u010dko. Na za\u010detku njune koreografije sta pristajala vsak na svojem robu ponjave, nato pa sta oba \u2013 ne, da bi se dogovorila \u2013 za\u010dela pristajati vedno bli\u017ee sredini, saj je bil tam ugrez globlji, zaradi \u010desar ju je katapultiralo \u0161e vi\u0161je. Pri skoku sta se morala odriniti ravno toliko v stran, da je lahko drugi med pristajanjem neovirano padal naravnost navzdol na ponjavo in s tem dobil kar najve\u010dji zalet. Vsaki\u010d znova so se njuna ramena skoraj dotaknila. Star\u0161a sta ju nervozno opazovala, kako s previdnimi gibi v zanki dospeta do najvi\u0161je to\u010dke in se zazreta \u010dez hi\u0161e, nato pa z rokami ob telesu zletita proti ponjavi. O\u010de se je \u0161e prepri\u010deval, da gre samo za otro\u0161ko igro in jo hotel zopet prekiniti, a njegova \u017eena ga je s prose\u010dim izrazom na obrazu pri tem zaustavila. Odkimal je ter se namenil v vrtno uto.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbA zdaj vidi\u0161?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbNe, ampak mislim, da bom kmalu.\u00ab Sedaj je tudi ona govorila samo \u0161e ob spustu. <\/p>\n\n\n\n
Mama je odlo\u017eila kozarec, ki ga je ravno brisala, ter se naslonila na okensko polico. Otroka sta se ji zdelo tako tuja kot \u0161e nikdar.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbVidim!\u00ab se je zadrla Tja\u0161a, ko se je zopet spu\u0161\u010dala.<\/p>\n\n\n\n
\u00bbA sem ti rekel, da je!\u00ab ji je zadovoljno takoj odgovoril Jaka, \u00bbpa mi nisi verjela.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
V ti\u0161ini sta tako skakala \u0161e nekaj minut. Mami se je zdelo nenavadno, da noben izmed njiju ni ne zadihan ne prepoten. Kon\u010dno sta sestopila s trampolina in se namenila proti njej. \u00bbA si videla cerkven zvonik, pun\u010dka moja?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbSem ga videla,\u00ab ji je navdu\u0161eno dejala in jo objela okoli pasu. \u00bbSamo je druga\u010den kot pa zvonik na na\u0161i cerkvi. Ti si ga tudi videla, a ne? Pa bo\u0161 \u0161la zdaj spet skakati? Lahko greva skupaj.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbZame ni tole skakanje. Sem prestara, da bi se nau\u010dila kaj novega. Ampak ti pa le ska\u010di, jaz te bom pa spodaj vedno \u010duvala.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
V sredo po verouku je Tja\u0161a spet stopila do duhovnika. \u00bbGospod \u017dupnik. Sedaj sem pa tudi jaz videla cerkveni zvonik. Sva z Jakatom skupaj skakala. Tako, en gor, drug dol. Da sva lahko \u010dim vi\u0161je sko\u010dila. Sem vam hotela samo povedati, da se ni zlagal.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Duhovnik jo je nejeverno pogledal in si snel o\u010dala. \u00bbPa ne da si sedaj to izmi\u0161ljuje\u0161? Da bi bila tudi ti tako kot tvoj bratec.\u00ab Zazrl se je vanjo. \u00bbPovej mi potem, kako je bil pa videti?\u00ab<\/p>\n\n\n\n
\u00bbTak, druga\u010den je bil od na\u0161ega zvonika od cerkve, samo je bil vseeno njen. Sigurno je bil zvonik od te cerkve!\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Duhovnik jo je posku\u0161al razbrati kak\u0161en znak z njenega obraza. \u0160e nekaj trenutkov jo je zbrano gledal v o\u010di. \u00bbMorda si ga pa res videla,\u00ab ji je dejal in kimal sam sebi. \u00bbSe bomo o tem \u0161e pogovorili, vidva pa kar ska\u010dita pa mi pridita \u0161e kdaj povedati, kaj sta videla.\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Do nedeljske ma\u0161e sta Tja\u0161a in Jaka vsako popoldan pre\u017eivela na trampolinu. Med tem sta vedno mol\u010dala in na najvi\u0161ji to\u010dki gledala proti cerkvi, dale\u010d \u010dez hi\u0161e. Tudi babi in dedi sta ju pri\u0161la enkrat pogledati in ju v ti\u0161ini ve\u010d kot uro opazovala med njunim usklajenim skakanjem. Nekaj sosedov se je med delom na vrtu ustavilo in ju natan\u010dno opazovalo. Njuna koreografija je bila vsak dan bolj dovr\u0161ena. Tja\u0161e ni bilo ve\u010d strah.<\/p>\n\n\n\n
\u017de ko sta v nedeljo s star\u0161i pri\u0161la pred cerkev, kjer so se zbirali farani, sta zaznala, da ljudje komaj opazno ka\u017eejo na njiju in jima namenjajo odobravajo\u010de poglede. O\u010de in mama ter stara star\u0161a so s slabo prikritim ponosno stali okoli njiju, kot bi bili vsi skupaj obsijani z vsebino na novo odkritega zaklada.<\/p>\n\n\n\n
Posedli so se v klopi. Jaka je strmel v kipe svetnikov, za katere je vedel, da se na njihovi zadnji strani vidijo sledovi \u010dlove\u0161ke roke. To dejstvo ga ni ve\u010d motilo. Prav nasprotno. Tudi sam je lahko samo s pomo\u010djo trampolina uzrl cerkveni zvonik. <\/p>\n\n\n\n
Ma\u0161a je potekala kot obi\u010dajno. Njuna mama je opazila, da Tja\u0161a in Jaka sedita bolj pokon\u010dno kot navadno.<\/p>\n\n\n\n
Ko je duhovnik kon\u010dal pridigo in se poklonil neki sova\u0161\u010danki, ki je ravno preminila, je dejal: \u00bbMolimo tudi za Jakata in Tja\u0161o, ki med skakanjem na trampolinu vidita vse do na\u0161e cerkve, \u010deprav vrt njihove hi\u0161e le\u017ei globoko v dolini. To je velika stvar za na\u0161o vas. Naj z bo\u017ejim blagoslovom \u017eivita dolgo in izpolnjujo\u010de \u017eivljenje.\u00ab <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u00bbBoga bomo videli, preden ga bomo razumeli,\u00ab je dejal duhovnik na koncu rednega sredinega verouka in s teatralnim gibom roke zaprl biblijo. Dvoj\u010dka Tja\u0161a in Jaka sta pospravila svoje potreb\u0161\u010dine v \u0161olsko torbo in se namenila proti domu. Takrat sta bila vedno \u0161e posebej razposajena, saj je bila \u017ee ve\u010d kot polovico tedna \u017ee za […]<\/p>\n","protected":false},"featured_media":21736,"template":"","categories":[58,10],"class_list":["post-21879","stsp_text","type-stsp_text","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-issue-28","category-prosa"],"yoast_head":"\n